Magija ali iluzija?

Tak je bil naslov članka, ki je izšel v junijski številki revije 26!. Napisal sem nekakšen kratek (zelo, zelo kratek) pregled čarodejstva (čarovništva, magic-a, etc.) od začetka pa do sedanjega časa. Ogromno informacij zaradi pomanjkanja prostora izpuščenih in mnogo več izgubljenih v času. Precej dramatično. Objavljam kratek odlomek, celoten članek pa je dostopen tukaj (.pdf, 273kb).

Jezus, Sherlock Holmes in Houdini
Slavni čarovnik madžarskega porekla, Harry Houdini, je svoj navdih in umetniško ime (njegovo pravo ime je bilo Ehrich Weiss) dobil pri Robertu-Houdinu. Imenu je dodal črko i, kar naj bi, sicer zmotno, pomenilo »kot Houdin«. Houdini je bil tako slaven, da se ga je omenjalo med tremi imeni, ki naj bi jih v takratnem času poznali prav vsi na svetu. Svojo slavno pot je začel kot rokohitrec, predvsem s kartami. Kasneje je ugotovil, da največje uspehe dosega s tem, ko poizkuša pobegniti iz različnih zaprtih skrinj, prisilnih jopičev, lisic in z vodo napolnjenih prostorov. Houdini je resnično tvegal svoje življenje pri svojih drznih podvigih – občinstvo je bilo z vsakim uspešnim podvigom še bolj zahtevno in to je gnalo v izmišljanje nemogočih situacij in smrtnih pasti, iz katerih so ga včasih morali tudi reševati.

Worn. Cracked. Faded over the years.

Te karte, poimenovane Series 1800 (namigujejo na letnico?), so moja najnovejša pridobitev s poletnega obiska Londona. V bistvu sem komaj čakal, da si jih bom lahko kupil ... Vsak trik z njimi lahko postane bolj pristen in originalen, the sky is the limit. Priznajte - izgledajo neverjetno, pravzaprav neverjetno stare. Vsaka karta je drugačna od druge - vsaka ima svoj unikaten izgled. Kot pravijo izdelovalci:

No detail was left untouched - artwork on each card was delicately hand-crafted by Ellusionist's top graphic team. Even the seal on the deck looks like it was left in a gritty New York alley "for a spell". Better. Badder. Older.

Karte izgledajo stare in tudi delujejo stare, ko jih držiš v rokah. Ne razumite me narobe - doma imam še vedno moje prve karte (sedaj so stare leto in par mesecev), ki so praktično črne, popolnoma zvite, limaste, kosmate (etc.) od konstantne rabe in so pač za v koš (pa tega ne bom storil, ker si hočem naredit okenske zavese iz kart) - karte Series 1800 so pač brezhibne kar se tiče manipulacije z njimi. Drsijo kot namazane.

PS: Sem ponosen lastnik tako modrih kot rdečih, obe škatlici sta še vedno zaviti v celofan (jih je kar škoda). No, sprobal sem tiste, ki si jih je kupila punca.

Še pomnite tovariši

Tale video (tisti trenutek pretenciozno poimenovan Potovanje v neznano) je nastal za nagradni natečaj, ki je bil razpisan na straneh Euro<26. Nahitro smo ga posneli in, seveda, osvojili prvo mesto. Nekaj stvari sem takrat že znal, obvladal pač ne ... Takrat je bilo dva meseca odkar sem se začel ukvarjati s svojo (najverjetneje) doživljensko obsesijo. No, nastalo je tole.

Še ostale informacije: uporabljene karte se imenujejo Bicycle Black Tiger Deck, majica je Batmanova, mizica lesena, za ozadje je poskbel oče, za zvočno kuliso pa Rammstein. Roka na sprožilcu je Simonova, sprožilec (in vse, kar se ga drži) pa pripada Mihu (fotkič menda ni več med živimi – slava mu!). Še enkrat pa bi se zahvalil vsem, ki ste glasovali zame in posledično mojega iPodiča.

In Medias Res

"Of of what one can't make sense, one may make art."

- John Barth